Psihologija ateizma 6 - Če bi bil Newton ateist
(originalen zapis tule)
Ateistični komentatorji mojih blogov so pri temi o znanstvenikih pokazali, da imajo bistveno večje težave z realnostjo, kot pa je bilo pričakovati. Navkljub vsem dejstvom so trdili, da so bili vsi znanstveniki, vključno z Newtonom ateisti, le, da so to skrivali zaradi pritiska okolice.
Zdaj pa poglejmo še s psihološkega vidika, zakaj Newton ni mogel biti ateist, oziroma, zakaj ne bi mogel biti tako dober znanstvenik, če bi bil ateist. Morda sploh ne bi odkril svojih zakonov, če bi bil ateist.
Ena od pomembnih lastnosti, ki jo je Newton potreboval, je bila kreativnost in sposobnost razmišljanja ven iz škatle (angl. out of the box) oziroma izven okvirjev.
Kaj so ovire kreativnosti?
Vemo, da so otroci zelo kreativni, s časoma pa to sposobnost večinoma izgubijo ali pa jim oslabi. Kaj so torej ovire kreativnosti?
* Strah pred tem, da nas bodo ožigosali kot nore.
* Prepričanje, da so nekatere stvari nemogoče ali nemoralne, ali neumne.
* Strah pred sankcijami, ki nas bi doletele, če bi se naše ideje izkazale za politično nekorektne, heretične itd...
Ateisti bodo rekli, da je religija tista, ki omejuje kreativnost. To je sicer res, vendar pa ateizem ni nič boljši, ampak ravno obratno, metode ateizma za zatiranje kreativnosti so celo učinkovitejše.
Religije omejujejo svobodo misli s prepovedjo in kaznimi. Religije so s tem dosegle le, da so ljudje (torej heretiki) to navzven prikrivali, medtem, ko jim svobodnega premišljevanja nihče ni mogel preprečiti. Vemo pa tudi, da so prepovedani sadeži najslajši. S prepovedmi so pravzaprav spodbujali razmišljanje izven meja dovoljenega.
Ateizem pa omejuje svobodo misli s tem, da te ožigosa za neumnega, norega, praznovernega, naivnega, če razmišljanje posameznika ne ustreza njihovim okvirom. Temu posamezniku pa se posmehujejo. To pa je za tistega, ki je tarča tega posmeha, precej bolj boleče, kot pa prepoved ene inštitucije. In ker nihče noče biti neumen ali nor, ljudje, ki so tarče te potencialne oznake, sami pri sebi zato zatirajo nepravilne misli.
Zakaj je Newtom moral biti kreativen in zakaj ni mogel biti ateist?
Poglejmo si zgodovino. Začne se s Kopernikom, nadaljuje z Keplerjem in Galileom, nekako pa se zadeva zaključi z Newtnom.
V naših šolah, ki so še vse pod komunajzerskim proticerkvenim vplivom, nas učijo, da je Galileo pogledal z daljnogledom v nebo in takoj mu je bilo jasno, da se Zemlja vrti. Saj je ja čisto samoumevno, da, ko z daljnogledom pogledaš v nebo, da ti mora biti takoj jasno, da se Zemlja vrti. Dokaz imaš namreč pred nosom. Grda Cerkev pa je temu agresivno nasprotovala izključno zaradi vere.
V resnici še zdaleč ni tako. Bilo je nasprotno. Ideja je bila zelo revolucionarna. Potrebovali so pa več stoletij, da so dokazali, da se Zemlja vrti in sicer šele leta 1851 s Foucaultovim nihalom (v slovenščini). Kopernik pa je umrl leta 1543, Galileo 1642, Newton 1727. (Dneve smrti navajam zato, da dobite približno oceno, kdaj so zaključili z raziskovanjem.)
Glavni razlogza to, da izobraženi ljudje niso verjeli v heliocentrični sistem pred Newtonom, je bilfizikalniin ne verski. Takrat so o fiziki veljala še Aristotelova načela. Vsako telo sili k mirovanju, za gibanje je potrebna sila. Zemlja takrat ni veljala za majhno točkico v vesolju, ampak za gromozansko gmoto - in sile, ki bi to gmoto premikale, bi morale biti nepredstavljivo orjaške. Gibanje bi morali čutiti, kajti gibanje so ljudje vedno občutili. Vse stvari padajo dol proti Zemlji, zato je logično, da je Zemlja v centru vesolja.
Že Kopernik je moral biti kreativen, da je predlagal sistem, sistem, ki nasprotuje vsem tem zakonitostim. Kepler še bolj, saj je ukinil lepe in popolne krožnice, ter namesto njih uvedel elipse. Newton pa je na koncu kajti ovrgel vso obstoječo fiziko, ter jo postavil čisto na novo. Ker je trdil, da gravitacija deluje skozi prazen prostor, so mu očitali celookultnost. Newton je moral celo verjeti (brez dokazov) Koperniku, Galileu in Keplerju, da je vse tako, kot je, da je lahko iz tega uganil zakone fizike.
Če bi Newton bil ateist, bi verjel le v tisto, kar vidi in lahko preizkusi, torej, da stvari silijo k mirovanju in da je za gibanje potrebna sila. Vsako misel, ki odstopa od tega racionalnega fizikalnega sveta, bi takoj zavrgel.
Ateistični komentatorji mojih blogov so pri temi o znanstvenikih pokazali, da imajo bistveno večje težave z realnostjo, kot pa je bilo pričakovati. Navkljub vsem dejstvom so trdili, da so bili vsi znanstveniki, vključno z Newtonom ateisti, le, da so to skrivali zaradi pritiska okolice.
Zdaj pa poglejmo še s psihološkega vidika, zakaj Newton ni mogel biti ateist, oziroma, zakaj ne bi mogel biti tako dober znanstvenik, če bi bil ateist. Morda sploh ne bi odkril svojih zakonov, če bi bil ateist.
Ena od pomembnih lastnosti, ki jo je Newton potreboval, je bila kreativnost in sposobnost razmišljanja ven iz škatle (angl. out of the box) oziroma izven okvirjev.
Kaj so ovire kreativnosti?
Vemo, da so otroci zelo kreativni, s časoma pa to sposobnost večinoma izgubijo ali pa jim oslabi. Kaj so torej ovire kreativnosti?
* Strah pred tem, da nas bodo ožigosali kot nore.
* Prepričanje, da so nekatere stvari nemogoče ali nemoralne, ali neumne.
* Strah pred sankcijami, ki nas bi doletele, če bi se naše ideje izkazale za politično nekorektne, heretične itd...
Ateisti bodo rekli, da je religija tista, ki omejuje kreativnost. To je sicer res, vendar pa ateizem ni nič boljši, ampak ravno obratno, metode ateizma za zatiranje kreativnosti so celo učinkovitejše.
Religije omejujejo svobodo misli s prepovedjo in kaznimi. Religije so s tem dosegle le, da so ljudje (torej heretiki) to navzven prikrivali, medtem, ko jim svobodnega premišljevanja nihče ni mogel preprečiti. Vemo pa tudi, da so prepovedani sadeži najslajši. S prepovedmi so pravzaprav spodbujali razmišljanje izven meja dovoljenega.
Ateizem pa omejuje svobodo misli s tem, da te ožigosa za neumnega, norega, praznovernega, naivnega, če razmišljanje posameznika ne ustreza njihovim okvirom. Temu posamezniku pa se posmehujejo. To pa je za tistega, ki je tarča tega posmeha, precej bolj boleče, kot pa prepoved ene inštitucije. In ker nihče noče biti neumen ali nor, ljudje, ki so tarče te potencialne oznake, sami pri sebi zato zatirajo nepravilne misli.
Zakaj je Newtom moral biti kreativen in zakaj ni mogel biti ateist?
Poglejmo si zgodovino. Začne se s Kopernikom, nadaljuje z Keplerjem in Galileom, nekako pa se zadeva zaključi z Newtnom.
V naših šolah, ki so še vse pod komunajzerskim proticerkvenim vplivom, nas učijo, da je Galileo pogledal z daljnogledom v nebo in takoj mu je bilo jasno, da se Zemlja vrti. Saj je ja čisto samoumevno, da, ko z daljnogledom pogledaš v nebo, da ti mora biti takoj jasno, da se Zemlja vrti. Dokaz imaš namreč pred nosom. Grda Cerkev pa je temu agresivno nasprotovala izključno zaradi vere.
V resnici še zdaleč ni tako. Bilo je nasprotno. Ideja je bila zelo revolucionarna. Potrebovali so pa več stoletij, da so dokazali, da se Zemlja vrti in sicer šele leta 1851 s Foucaultovim nihalom (v slovenščini). Kopernik pa je umrl leta 1543, Galileo 1642, Newton 1727. (Dneve smrti navajam zato, da dobite približno oceno, kdaj so zaključili z raziskovanjem.)
Glavni razlogza to, da izobraženi ljudje niso verjeli v heliocentrični sistem pred Newtonom, je bilfizikalniin ne verski. Takrat so o fiziki veljala še Aristotelova načela. Vsako telo sili k mirovanju, za gibanje je potrebna sila. Zemlja takrat ni veljala za majhno točkico v vesolju, ampak za gromozansko gmoto - in sile, ki bi to gmoto premikale, bi morale biti nepredstavljivo orjaške. Gibanje bi morali čutiti, kajti gibanje so ljudje vedno občutili. Vse stvari padajo dol proti Zemlji, zato je logično, da je Zemlja v centru vesolja.
Že Kopernik je moral biti kreativen, da je predlagal sistem, sistem, ki nasprotuje vsem tem zakonitostim. Kepler še bolj, saj je ukinil lepe in popolne krožnice, ter namesto njih uvedel elipse. Newton pa je na koncu kajti ovrgel vso obstoječo fiziko, ter jo postavil čisto na novo. Ker je trdil, da gravitacija deluje skozi prazen prostor, so mu očitali celookultnost. Newton je moral celo verjeti (brez dokazov) Koperniku, Galileu in Keplerju, da je vse tako, kot je, da je lahko iz tega uganil zakone fizike.
Če bi Newton bil ateist, bi verjel le v tisto, kar vidi in lahko preizkusi, torej, da stvari silijo k mirovanju in da je za gibanje potrebna sila. Vsako misel, ki odstopa od tega racionalnega fizikalnega sveta, bi takoj zavrgel.
a ha ha ... alter oz. maršal, ker boš na svojem blogu seveda brisal komentar, objavim še tule.
OdgovoriIzbrišiverniki: "Zemlja je nepremična in sonce kroži okoli nje, ker tako piše v svetem pismu."
kreativen, ateističen znanstvenik: "Ne. Zemlja kroži okoli sonca po elipsi, kar izhaja iz preprostih, temeljnih, neustvarjenih in neizmišljenih naravnih zakonov."
cerkev: "Prekliči to izjavo, sicer te bomo zažgali."
verniki: "Zažgite ga! Zažgite ga!"
a je zelo pomembno to - ali je bil Newton ateist ali ne? meni se filozofiranje o tem, kaj so si mislili ljudje, ki so že davno mrtvi in pokopani niti ne zdi bistveno pri vsej tej stvari ...
OdgovoriIzbrišisicer pa ... ne gre za to, da religija ali ateizem omejuje svobodo, svobodo omejujejo posamezni ljudje ... in po mojih izkušnjah dandanes ateistični ljudje veliko manj omejujejo kot pa verni
Predvsem za ateiste je zelo pomembno, kakšne vere je bil Newton. Ateistični komentatorji na na tem blogu so zelo obremenjeni s tem.
OdgovoriIzbrišiDejstvo je, da ni bil ateist, ampak je bil daleč od ateista.
Ateizem na posameznike, ki jih dobi v kremplje, precej bolj omejuje, kot pa religija. Je pa res, da k sreči ateisti nimate ravno velikega vpliva v svetu.
:-)
OdgovoriIzbrišija, alter, seveda ...
- ateizem je v primerjavi s sponami "edine prave" vere, njenih nesmiselnih zapovedi, obredij in strogo določenih vzorcev "razmišljanja" prav osvobajajoč.
- k sreči imamo ateisti edini vpliv na svetu. vse, kar deluje in vse, kar veš, so odkrili, pojasnili, izumili, iznašli in naredili ateisti. verniki ste izumili le plazenje po kolenih in množične pomore.
No ja, uporabila bom besede nekega profesorja zgodovine, ki je komentiral religijo v povezavi z zgodovinskimi osebnostmi takole: "Takrat ateizma ni bilo, religija je bila samoumevna!" Meni osebno ne pomeni nič - ali je bil Newton ateist ali ne, navsezadnje lahko le filozofiramo na veliko o tem - kaj je pa razmišljal dejansko o božjem obstoju pa ne vemo. Tako tisti, ki trdijo, da je bil ateist in tako tisti, ki trdite, da to ni bil - samo ugibate.
OdgovoriIzbrišiJa, ateizem nima velikega vpliva v svetu, razlog za to pa je ta, da se ateisti ne organizirajo v skupine in ne delajo "religije" iz svojega prepričanja. Ker kot dobro vemo, vpliv v na tem svetu, imajo lahko (ali morda najlažje) le velike oz. največje skupine/institucije/religije ... No, in s tem sem prišla do omejevanja ----> nekdo ali nekaj, kar ima vpliv, tudi lažje omejuje, lažje diktira in lažje zapoveduje. A ni to logično?
Sicer pa ----> še malo moje osebne "zgodbe" povezane z omejevanjem - sama izhajam iz zelo verne katoliške družine in preko svojega življenja sem pač prišla do spoznanja, da sama ne morem verjet v Boga in v vse povezano z RKCjem in posledično opustila vse "družinske" in religijske obrede in obiske cerkve, pa vendar - starši me še sedaj, ko sem zakoračila krepko čez mejo polnoletnosti - že mesece prej opozarjajo na veliko noč in na veliki petek in na to, da bi morala vsaj na veliko noč biti pri maši ...
Zdi se pa mi, da ti pri svojem opisovanju ateizma, ki omejuje, ateizem reduciraš na dopuščanje le golih dejstev, vendar se po mojem mnenju, izkušnjah in doživetjih krepko motiš, namreč ateizem dopušča domišljijo in kreativnost in ustvarjalnost in ateizem dopušča tudi duhovnost (seveda takšno, ki ni v povezavi z višjimi silami, ampak z ljudmi in našim doživljanjem).
Treba je vedeti tudi, da so bili med glavnimi nasprotniki Galileja prav učeni akademiki in profesorji takratnega časa. Nekakšen boj med grško filozofijo in eksperimentalno znanostjo.. Njegova opažanja so nasprotovala Aristotelovem učenju.
OdgovoriIzbrišiSicer pa je bil tudi osebni prijatelje obeh Papežev, ki sta takrat vladala in je v katoliški cerkvi užival široko podporo, seveda pa ne vseh.. Je imel Galileo nekakšno sposobnost pridobivanja zaveznikov in dobrih prijateljev, obenem pa sovražnikov, ki so močno delovali proti njemu.
Stvar pa sigurno ni črno bela, kot bi jo radi nekateri prikazali.
Res je, da je bila v tistih časih religija samoumevna. To pa še ne pomeni, da tisti, ki trdimo, da so bili ti znanstveniki verni, da ugibamo in smo enakovredni ateistom. Ne. Ne ugibamo. Verjetnost, da so znanstveniki razmišljali tako zelo drugače, kot pa je danes znano, je praktično enaka nič.
OdgovoriIzbrišiŠe posebej to velja za Galilea in Newtona. Galileo že po karakterju ni bil tak, da bi bil navzven priden vernik, pravo vero pa nesel s sabo v grob. Tako je, kot pravi ID. Če malo preberemo zgodovino tudi on nekomunističnih virov, vidimo, da Galilea niso zažgali na grmadi, kot nas učijo komunajzerji. Poleg tega je do sojenja in obsodbe prišlo zaradi njegovega izzivanja in direktnega norčevanja iz papeža, ne pa zaradi njegovega učenja. Odnesel jo je pa boljše, kot bi jo npr. Mićo Mrkaić v komunizmu.
Kar se tiče ateizma, je ateizem točno to - verjameš lahko le v dejstva in tisto, kar lahko dokažeš. Če verjameš kaj izven tega, nisi več ateist.
Ti imaš izkušnjo z vernimi starši, ki te le opozarjajo na praznike. Jaz pa imam izkušnjo z ateističnimi starši, ki so bili zelo šokirani, ko so videli, da prebiram okultno literaturo, potem pa še versko.
a ha ha ha ...
OdgovoriIzbriši"Galileo že po karakterju ni bil tak, da bi bil navzven priden vernik, pravo vero pa nesel s sabo v grob."
to rečeš o človeku, ki je pod pritiski cerkve in grožnjo s smrtjo preklical svoje znanstvene ugotovitve, a vseeno zamrmral - "in vendar se vrti!" ... svašta.
Vsi znanstveniki do 20. st. so svoje delo posvetili ločevanju religije od znanosti, stoda s prav posebnim namenom - da boga na tak način osvobodijo imperativov dokazovanja...
OdgovoriIzbriši@9,
OdgovoriIzbriši"Kar se tiče ateizma, je ateizem točno to - verjameš lahko le v dejstva in tisto, kar lahko dokažeš. Če verjameš kaj izven tega, nisi več ateist."
Definicija ateizma se nanaša samo na neverjetje v obstoj boga. "Tisto, kar lahko dokažeš" velja za znanost ... Prepričanja (verska in ateizem) so bolj življenjska kot pa je znanost oz. tisto, kar lahko dokažeš ...
Sicer pa - zakaj za vraga treba v (skoraj) vseh debatah o religiji vpletat komunizem?7
"Ti imaš izkušnjo z vernimi starši, ki te le opozarjajo na praznike. Jaz pa imam izkušnjo z ateističnimi starši, ki so bili zelo šokirani, ko so videli, da prebiram okultno literaturo, potem pa še versko."
Sama teženju, utrujanju, vsiljevanju posta in diktiranju, kaj naj počnem, ne bi rekla "opozarjanje" na praznike. Aja, sama sem preventivno (zaradi preprečevanja pridig, zaradi preprečevanja groženj z večnim peklom in podobnih izpadov) skrivala revijo Mladina in nekatere knjige pred staršem.
Ateizem se nanaša na vse paranormalno oz. nadnaravno. Verjeti moraš le v tisto, kar se da dokazati.
OdgovoriIzbrišiPri znanosti je pa itak tako, da moraš verjeti, vse dokler ne dokažeš nečesa, saj, če ne bi verjel, ne bi delal poskusov, ki bi potrdili ali ovrgli.
Zakaj komunizem? Pride prav, ko je treba pokazati, kako je bila Cerkev boljša od komunajzerjev - ateisti so večinoma radikalni levičarji.
Saj potem ni čudno, da si do opozarjanja na praznike tako jezna, ko pa prebiraš in resno jemlješ Mladino - najbolj skrajno levičarsko trobilo.
Isto je pri tebi kot pri meni, samo, da imaš obrnjeno. Če sta ti težila le s peklom, v katerega nisi verjela, si se bala iracionalnega.
alter, to je pa res ... ateist ni nor, zato ne verjame v nadnaravne in paranormalne bedarije, kot so astrologija, božiček, vile, zobne miške, bogovi, homeopatija in slično.
OdgovoriIzbriši