svobodni odmevi na "Psihologija ateizma 4: Tudi znanstveniki so verni"

Originalna objava na
http://svobodnjak.blogspot.com/2010/02/psihologija-ateizma-4-tudi-znanstveniki.html

Fanatizem in jeza, ki sem jo sprožil pri ateistih, je pripeljala celo do nove teorije zarote...

Trdijo namreč, da so bili vsi znanstveniki ateisti in so pod pritiskom potem vsi izjavljali, da so ateisti - celo v 20. stoletju. Izkušnje kažejo sicer precej drugače.

V akademskih krogih so ateisti precej bolj agresivni kot verniki. Do vernikov se obnašajo tako, kot, da oni ne bi smeli biti znanstveniki, ker so verni.

Pa naštejmo nekaj vernih znanstvenikov:

Isaac Newton:

Bil je heretik, ampak ne ateist. Kot heretika, če bi Anglikanska Cerkev to ugotovila, bi ga enako kaznovala, kot, če bi bil ateist. Vendar vsi njegovi dokazi in dokumenti, tudi tisti, ki so bili odkriti šele po njegovi smrti, dokazujejo, da je bil globok vernik. Na smrtni postelji, kjer ni hotel duhovnika, je rekel, "Jaz sem sklenil mir z Bogom." Več časa se je ukvarjal z alkimijo in raziskovanjem Biblije.

Več na: http://en.wikipedia.org/wiki/Isaac_Newton%27s_religious_views

Albert Einstein:

Pri Einsteinu je sicer več možnosti manipulacije, vendar pa pri njemu nikakor ne moremo več govoriti, da bi imel kakršne koli resne težave, če bi rekel, da je ateist. Ravno nasprotno. Marsikdo je res mislil, da je ateist, ker so ga ateisti radi citirali v tistih delih, kjer je kritiziral obstoječe religije in zanikal osebnega boga. Je celo jasno izrazil, da se ne strinja z ateisti, še posebej je nasprotoval temu, da ga ateisti citirajo za svoje potrebe.

Več na: http://en.wikipedia.org/wiki/Albert_Einstein%27s_religious_views

Max Planck:

On pa je znan prav po tem, kar je bilo za tiste čase, težko razumljivo - da znanost in vera nista v nasprotju. Bil je globoko veren in strpen do drugih religij in je zavračal ateizem.

Več na: http://www.adherents.com/people/pp/Max_Planck.html

Bili pa so tudi ateisti:

To pa ovrže mit, da so bili vsi znanstveniki ateisti, ki so se bali izpričati svoj ateizem.

Tak primer je Pierre-Simon Laplace, potem je tu Julan Huxley (Einsteinov sodobnik). Pa recimo Sigmund Freud.

Pa je sesut še en ateistični mit.